ponedeljek, 12. oktober 2015 St. George's in poležavanje na Grand Anse Beach
V ponedeljek, ko se v mestih zopet odprejo uradi in banke, morava do glavnega mesta, da Laurie uredi nekaj formalnosti in plača šop računov, ki so se nabrali v času njegove odsotnosti. St. George's leži na robu nekdanjega vulkanskega kraterja, ob pristanišču, nad katerim se dviga utrdba Fort George. Pomembni državni uradniki imajo pisarne tik zraven utrdbe in eden izmed njih je tudi Laurijev bratranec James. Laurie vztraja, da ga morava nujno pozdraviti, saj je menda sila prijazen in zabaven možakar, pa še utrdbo si bova lahko ogledala zastonj.
Najprej se sprehodiva po pristanišču in nato še čez tržnico, kjer nakupiva nekaj svežega sadja in zelenjave - predvsem take, ki se je v Sauteursu ne da dobiti. Vrečke pustiva v avtu in se povzpneva na trdnjavo, ki je bila sezidana leta 1710, a jo je hurikan Ivan leta 2004 precej poškodoval. Na vrhnji ploščadi je še zmeraj razstavljenih nekaj topov in spomniska tabla na mestu, kjer so leta 1983 usmrtili Maurice-a Bishopa, med ljudstvom izjemno priljubljenega premierja. Po njem se danes imenuje mednarodno letališče, ki leži nekoliko južneje od St. George's-a.
Nazaj grede se tako ustaviva pri bratrancu, ki se, srečen, da zopet vidi Laurija, pošteno razgovori. Beseda teče o Laurijevih novih filmskih projektih, pa o razvojnih planih Grenade in o najinih planih za teh nekaj tednov ... Jamesa zanima, kaj mi je bilo do sedaj na otoku najbolj všeč, in ko mu razložim, da mi je všeč, da otok nima velikih hotelov in na veliko razvite turistične infrastrukture, se mu obraz nekoliko pomrači. Razloži nama, da bo v prihodnjih letih na obrobju St. George's-a zrasel ogromen casino, ki bi naj privabil množice bogatih Američanov. Seveda, doda, se on s tem nikakor ne strinja - a proti tako velikemu kapitalu se je praktično nemogoče boriti.
St. George's je bil kraj, kjer sem na Grenadi prvič srečala nekaj turistov. Verjetno jih je precej manj kot ponavadi tudi zaradi deževne sezone, ki traja od julija do oktobra, a na srečo Grenada še ni preplavljena s turisti, kot sosednja Barbados in Santa Lucia. Velika večina turistov, najsi bodo mladoporočenci na poročnem potovanju (z enima izmed takšnih sem sedela na letalu proti Grenadi) ali ameriški upokojenci, ki se za nekaj mesecev pozimi preselijo sem in uživajo v toplem podnebju, ostane na plaži Grand Anse - najdaljši peščeni plaži na otoku, kjer se bela mivke razprostira 3 km daleč.
Na plaži sva bila že enkrat pred tem, ko sva bila praktično sama - družbo nama je delala samo Jenny na svoji stojnici, kjer vsak dan na žaru speče svež "jerk chicken", najbojšega pečenega/dimljenega piščanca pod soncem. Tokrat pa se je na plaži na veliko proslavljalo, saj se je ravnokar končala šola in zdelo se je, da so vsi šolarji izza šolskih klopi zgrmeli naravnost proti morju. Na plaži so igrali nogomet, igrala je živa glasba - reggae, seveda - in hrane je bilo povsod na pretek.