Na poti iz Bath-a nazaj proti Londonu sva se ustavila v mestu Bradford on Avon, ki je zaradi kanala in krasnih stavb, pa dobrih pubov in restavracij menda priljubljena izletniška točka. A kljub vikendu ob sedmih zvečer ni bilo na ulicah skorajda nikogar. Mesto je bilo tako mirno in tiho, da sva se spraševala, kam so se vsi poskrili, še posebej zato, ker je bilo po dolgem času končno prijetno toplo in sončno. No, sicer pa nama je tako bolj odgovarjalo - trume turistov niso ravno nekaj, kar bi človek na potovanju hudo pogrešal.
Drugi in hkrati tudi zadnji postanek pa sva naredila pri slovitem Stonehengu. Obisk sva načrtovala tako, da sva tja prišla po tem, ko so ga že zaprli, saj vstopnice za 25 funtov res nisva nameravala kupiti, poleg tega pa so fotografije lepše, če na njih ni še 100 ljudi. Avto sva pustila na prašni poljski cesti in se peš sprehodila bliže. Veliko ljudi ne ve, da se da tudi brez karte priti čisto blizu, saj vstopnico potrebuješ samo zato, da se lahko sprehodiš tako rekoč med kamne.
Na začetku je v bilo v krog postavljenih 30 stoječih kamnov, ki v povprečju tehtajo 25 ton, ti pa so bili povezani z vodoravno nameščenimi kamni. Znotraj kroga je bilo nameščenih še 5 ogromnih, 50-tonskih kamnov, ki pa so jih skozi zgodovino večkrat premaknili in na novo postavili. Celotna postavitev kamnov se ujema s položajem sonca med zimskim in poletnim solsticijem.
Stonehenge stoji sredi ničesar, med njivami in nekaj kravami, ki se ležerno pasejo naokrog. Postavljen je bil nekje med 3000 in 2000 let pr. n. št., kar je sicer ogromen razpon, a se arheologi ne morejo dogovoriti o enotni teoriji. Intenzivne raziskave so leta 2008 razkrile, da je bil Stonehenge najverjetneje namenjen pokopavanju umrlih že od samega začetka, saj so najstarejše kosti, ki so jih izkopali, stare tudi do 5000 let. Zanimivo je, da je izvor ljudi, ki so tu pokopani zelo različen. Kosti enega izmed dečkov pripadajo otroku, ki je prihajal iz Mediterana, kosti nekega drugega odraslega moškega so kosti moža iz južne Nemčije, spet druge iz Francije itd. Ena izmed predlaganih teorij trdi, da je bil Stonehenge romarski cilj za ljudi, ki so jih pestile različne zdravstvene težave, saj je po analizah kosti veliko ljudi trpelo za takšno ali drugačno deformacijo. Druga, prav tako zelo verjetna teorija, omenja Stonehenge kot kraj, kjer so se izvajali najrazličnejši rituali, kar bi pojasnilo številne živalske kosti ubitih živali, ki so jih izkopali v bližini. Seveda obstajajo še številne druge, prav tako verjetne teorije, saj na žalost nikoli ne bomo prav zares izvedeli, kaj se je pred 5000 leti tu zares dogajalo.