Dva dni sva preživela v Lovini, manjšem letoviškem kraju na severu Balija. Prvi dan sva si privoščila malo daljši spanec, sploh ker nisva vedela, da je na Baliju časovni pas za eno uro naprej od Jave. Po zajtrku sva se odpravila do bližnjega slapa z imenom Gitgit. Zaradi sušne dobe je bilo vode bolj malo, a sva splezala ob slapu navzgor in po kakšnih 15 minutah hoje prispela do drugega, lepšega slapa.
Nazajgrede sva se založila z lubenicami in si v eni izmed potapljaških agencij zbarantala ugoden izlet do otoka Menjanganan. Popoldne sva se kopala na od vulkanskega peska črni plaži in klepetala z domačini. Pogovarjala sva se z mlajšo žensko, ki nama je sicer najprej hotela prodati verižice iz školjk, ko pa je videla, da naju nakup ne zanima, je sedla poleg naju, zaprla škatlo z verižicami in se zazrla proti morju. Začela sem pogovor in izvedela sva marsikaj o življenju tukajšnjih domačinov. Kmalu nama je navdušeno pripovedovala o njihovi veri, hinduizmu, ki pa je, kolikor sem razbrala z njenega pripovedovanja, svetlobna leta daleč od indijskega. Vmes je začela občudovati najine kodraste lase in nama povedala, da so balinezijski starši zelo veseli, če dobijo otroka s kodrastimi lasmi. Kodri namreč ponazarjajo neskončen krog življenja.
Drugi dan sva se udeležila potapljaškega izleta na otok Menjanganan. Tja smo se odpeljali z majhnim, precej razmajanim čolničkom in se v bližini otoka pometali v vodo. Korale so bile res lepe, niti ne tako zelo uničene, kot sem sklepala iz opisa v Lonelyju. Dopoldne smo se potapljali, potem pa si na idilični plaži privoščili kosilo. Po kosilu pa smo snorkljali kar ob plaži in končno sva lahko preizkusila nov podvodni fotoaparat.
V najini skupini sta bila še dva Slovenca, ki sta se sicer že bližala koncu počitnic in sta naju zato lahko založila z nekaj koristnimi nasveti. Iz njunega opisa sva sklepala, da sta morala imeti pri izbiri prenočišč precej smole, saj sta v zameno za precej drage sobe dobila cel živalski vrt - vse od ščurkov pa do podgan. Tudi sicer sta pol počitnic preležala zaradi zastrupitve s hrano - menda že naslednji dan po tem, ko jima je zmanjkalo šnopca za razkuževanje želodca. :)
V Lovino sva se vrnila pozno popoldne. Aljoša mi je za rojstni dan plačal enourno tradicionalno balinezijsko masažo. Bilo je kot v nebesih. Ven sem prišla kot prerojena, lepo dišeča in svetleča od masažnega olja. Večerjo sva si privoščila v eni izmed restavracij na obali. Hrana je bila odlična, kot zmeraj, moj rojstni dan pa zaključen na čudovit način.
